PROSTOVOLJNO DELO MLADIH V LJUBLJANI

Transcription

1 Raziskovalni projekt za potrebe MOL za leto 2005: PROSTOVOLJNO DELO MLADIH V LJUBLJANI Zaključno poročilo Vodja: dr. Alenka Gril Sodelavke: Alenka Tančič, Maša Vidmar, Barbara Neža Brečko Izvajalec: Pedagoški inštitut Ljubljana, junij 2006

2 POVZETEK Z raziskavo smo želeli dobiti vpogled v značilnosti prostovoljnega dela mladih v Ljubljani in oblikovati smernice za spodbujanje vključevanja mladih v prostovoljno delo. V ta namen smo zbirali podatke o vrstah in obsegu prostovoljnega dela mladih ter o značilnostih njegovega izvajanja v različnih organizacijah ter tudi o tem, s katerimi ovirami se srečujejo organizacije pri izvajanju prostovoljnega dela in pri vključevanju mladih vanj. Poleg tega smo preučevali motivacijo mladih prostovoljcev ter njihove izkušnje s prostovoljnim delom. Med dijaki ljubljanskih srednjih šol smo izvedli anketo o tem, kako si predstavljajo prostovoljno delo. Prostovoljno delo v Ljubljani je organizirano predvsem v okviru različnih društev, manj pa v javnih ali zasebnih zavodih. Najpogosteje se izvaja na področjih družbenega vključevanja, socialnega varstva in prostega časa. Prostovoljci delajo večinoma z otroki in mladostniki, z osebami s posebnimi potrebami ter starostniki. Najpogosteje sodelujejo pri projektih kot pomočniki, imajo pa možnost odločanja tako o vsebini kot izvedbi dejavnosti ter sodelovanja pri evalvaciji. V večini organizacij so prostovoljci deležni uvodnega usposabljanja, drugo podporo pa prejemajo neposredno pri delu od ostalih prostovoljcev ter mentorjev. Za prostovoljno delo se mladi odločajo zato, ker si želijo početi kaj koristnega, pomagati ljudem, pridobiti socialne izkušnje ali preveriti poklicne možnosti. Motivacija prostovoljcev se tekom prostovoljnega dela spreminja skladno s pričakovanji o delu in vrednotenjem lastne uspešnosti, pomembni pa so tudi medosebni odnosi v organizaciji ter način izvajanja dejavnosti. S prostovoljnim delom se mladim veča občutek, da so koristni, postajajo bolj iznajdljivi, samozavestni ter socialno spretnejši, pridobivajo pa tudi strokovna znanja. Najpomembnejši vrednoti prostovoljcev sta zanesljivost in odgovornost, večinoma pa si prizadevajo tudi za strpnost, kreativnost, zaupnost, družabnost in solidarnost. Najpogostejše težave pri prostovoljnem delu so finančne narave, pogosto pa delo ovira tudi neustrezna motivacija prostovoljcev in organizacijski problemi (npr. pomanjkanje kadrov). Predstave dijakov o prostovoljnem delu so skladne z večino značilnih potez prostovoljnega dela, tako glede javnega ugleda in vrednot prostovoljcev, najpomembnejših področij prostovoljnega udejstvovanja in vrednotenja njegovih učinkov za posameznika. Prostovoljno delo ima za dijake pozitivno konotacijo, do njega imajo predvsem pozitivna stališča. Zaznavanje prostovoljnega dela je povezano predvsem s smerjo šolanja, deloma pa tudi s spolom in starostjo dijakov ter izkušnjami, ki jih imajo s prostovoljnim delom. Ključne besede: prostovoljno delo, mladina, motivacija, organizacija dela, socialne predstave

3 KAZALO POVZETEK KAZALO. i-iii I. UVOD... 1 IZHODIŠČA RAZISKAVE.. 1 PREGLED ZNAČILNOSTI PROSTOVOLJNEGA DELA V EVROPSKIH DRŽAVAH.. 3 Avstrija.. 3 Belgija 4 Francija.. 4 Italija... 5 Irska 5 Nemčija... 6 Poljska 6 Portugalska 7 Španija 7 Velika Britanija 8 PREGLED RAZISKAV PROSTOVOLJNEGA DELA V SLOVENIJI.. 9 Motivacija prostovoljcev 9 Stališča do pomoči Učinki prostovoljnega dela.. 11 Evalvacija prostovoljnega dela.. 12 NAMEN IN CILJI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA II. METODA 16 ŠTUDIJA 1: ZNAČILNOSTI PROSTOVOLJNEGA DELA Vzorec Vzorec prostovoljskih organizacij Vzorec mladih prostovoljcev 17 Instrumenti Vprašalnik o organizaciji prostovoljnega dela Vprašalnik za prostovoljce.. 19 Postopek. 19 ŠTUDIJA 2: MOTIVACIJA ZA PROSTOVOLJNO DELO 21 Vzorec. 21 Instrumenti. 21 Polstrukturiran skupinski intervju.. 21 Postopek. 22 ŠTUDIJA 3: SOCIALNE PREDSTAVE MLADIH O PROSTOVOLJNEM DELU 23 Vzorec 23 Instrument 24 Anketni vprašalnik o predstavah prostovoljnega dela 24 Postopek.. 24 i

4 III. REZULTATI. 25 STRUKTURNE ZNAČILNOSTI PROSTOVOLJNEGA DELA 25 Pravni status organizacij 25 Demografske značilnosti prostovoljcev. 25 Število prostovoljcev.. 25 Starost prostovoljcev.. 26 Socialno-ekonomski položaj prostovoljcev 26 Obseg prostovoljnega dela. 27 Trajanje prostovoljnega dela mladih.. 27 Projekti, namenjeni prostovoljcem 27 Pogostost prostovoljnega dela 27 Položaj prostovoljnega dela v organizacijah Delo prostovoljcev v organizacijah 29 Vloga prostovoljcev v organizacijah Vključenost prostovoljcev v odločanje Lastni projekti prostovoljcev. 32 Mednarodna izmenjava prostovoljcev 32 Možnosti zaposlovanja prostovoljcev. 33 VSEBINA PROSTOVOLJNEGA DELA.. 34 Področja dejavnosti 34 Ciljne skupine. 36 Naloge prostovoljcev.. 38 Evalvacija prostovoljnega dela.. 39 Sodelovanje med organizacijami 39 Mreženje organizacij 40 FINANCIRANJE PROSTOVOLJNEGA DELA 41 Finančni viri. 41 Finančna sredstva 41 Finančna podpora prostovoljcem. 42 PODPORA PROSTOVOLJCEM V ORGANIZACIJAH.. 43 Zahteve za prostovoljno delo.. 43 Dejavnosti s prostovoljci. 44 Izobraževanje prostovoljcev 45 Nagrade prostovoljcem 47 Dejavniki uspešnosti prostovoljnega dela 49 MOTIVACIJA ZA PROSTOVOLJNO DELO Vrednote prostovoljcev 50 Viri spodbude za prostovoljno delo. 51 Način izbora organizacije in ciljne skupine. 52 Razlogi za vključitev v prostovoljno delo 53 Motivi Pričakovanja 55 Spreminjanje motivacije tekom prostovoljnega dela Raven začetne motivacije. 56 Motivacija tekom dela.. 57 Razlogi za porast motivacije. 57 ii

5 Razlogi za upad motivacije 58 Aktualna raven motivacije 59 Zadovoljstvo s prostovoljnim delom 60 Zadovoljstvo organizacij s prostovoljci 60 Zadovoljstvo prostovoljcev 61 Učinki prostovoljnega dela 62 PROBLEMI PRI PROSTOVOLJNEM DELU.. 65 Ovire pri prostovoljnem delu.. 65 Osip. 68 Problem vključevanja mladih prostovoljcev 69 Spodbujanje mladih za prostovoljno delo.. 70 PREDSTAVE SREDNJEŠOLCEV O PROSTOVOLJNEM DELU. 71 Ugled prostovoljcev v javnosti 71 Značilnosti prostovoljcev 73 Značilnosti prostovoljnega dela.. 75 Področja prostovoljnega dela.. 77 Subjektivna vrednost prostovoljnega dela.. 79 Stališča do prostovoljnega dela.. 81 IV. RAZPRAVA 83 O vzorcu.. 83 Vsebina prostovoljnega dela 84 Položaj mladih prostovoljcev v organizacijah. 84 Ovire pri prostovoljnem delu Motivacija za prostovoljno delo.. 88 Vrednote prostovoljcev in učinki prostovoljnega dela Predstave srednješolcev o prostovoljnem delu 91 V. SKLEPI.. 94 VI. PREDLOGI UKREPOV 97 VII. LITERATURA. 99 Članki v znanstvenih in strokovnih publikacijah 99 Monografske publikacije. 99 Raziskovalna poročila 100 Diplomske naloge Magistrske naloge Doktorske disertacije. 101 PRILOGE PRILOGA A: Vprašalnik o organizaciji prostovoljnega dela 102 PRILOGA B: Vprašalnik za prostovoljce. 114 PRILOGA C: Vprašalnik o predstavah prostovoljnega dela. 123 iii

6 UVOD I. UVOD Prostovoljno delo je tisto delo, za katerega se ljudje odločajo sami, prostovoljno, da lahko koristijo drugim in zanj ne prejemajo plačila. Prostovoljno delo pa ne prinaša koristi le prejemnikom pomoči, temveč se z njim bogati tako skupnost kot tudi sami prostovoljci. Prejemnikom izpolnjuje specifične potrebe in odpravlja nezadovoljstvo. V skupnosti prostovoljno delo krepi solidarnost in medsebojno povezanost ljudi, s čimer se krepi socialna kohezivnost družbe. Prostovoljcem pa se presežki kažejo v večjem zaupanju vase in socialni odgovornosti, novo pridobljenih znanjih, izkušnjah in razvitih socialnih spretnostih, široki socialni mreži znancev in prijateljev ipd. IZHODIŠČA RAZISKAVE V Sloveniji ni dostopnih zanesljivih podatkov o razsežnostih prostovoljnega dela, o njegovih značilnostih, ovirah in razvojnih potrebah ter organizacijah, ki ga izvajajo na različnih področjih družbenega življenja. Prav tako ne razpolagamo z bazami podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče spremljati časovne in generacijske spremembe v obsegu prostovoljcev in vrstah dela, ki ga opravijo prostovoljno. Slovenija nima niti urejenih zakonskih podlag, ki bi legalizirale obstoj prostovoljnega dela. Organiziranje, financiranje in razvoj prostovoljnih dejavnosti ni sistemsko urejen, temveč prepuščen naključju in zavzetosti, znanju in iznajdljivosti posameznih oseb. V okviru raziskave, ki je potekala v letu 2005 (Gril in dr., 2005) smo zbirali podatke o vrstah in obsegu prostovoljnega dela mladih v Sloveniji ter o značilnostih njegovega izvajanja v različnih organizacijah ter o tem, s katerimi ovirami se srečujejo organizacije pri izvajanju prostovoljnega dela in pri vključevanju mladih vanj. V tej raziskavi so nam svoje podatke posredovale tudi prostovoljske organizacije, ki delujejo na področju Mestne občine Ljubljana. Njihove značilnosti smo v pričujoči študiji obravnavali primerjalno z značilnostmi prostovoljnega dela mladih iz drugih krajev Slovenije. Poleg značilnosti organiziranega prostovoljnega dela smo želeli raziskati tudi, zakaj se nekateri mladi odločajo za prostovoljno delo, drugi pa ne. Spodbujanje prostovoljnega dela mladih je namreč ena od štirih prioritet evropskega sodelovanja na področju mladine (poleg sodelovanja, izobraževanja in boljšega poznavanja mladine), ki ga namerava EU podpirati v obdobju med leti 2007 in 2013 (Bela knjiga Evropske komisije za področje mladine Da bi bilo potrebno mlade posebej spodbujati k prostovoljnemu delu, je moč sklepati tudi na podlagi izsledkov raziskav trendov socialnopsiholoških značilnosti mladih v Sloveniji (Ule in sodelavci, 1995, 1996, 2000, 2003), ki kažejo, da se mladi vse bolj odvračajo od javnega delovanja in tudi od prostovoljnih dejavnosti ter se umikajo v zasebnost, v krog družine in prijateljev. Pomembnejše jim je osebno blagostanje in hipno doseganje zadovoljstva ter udobja. Morda pa je to reakcija na hiter tempo vsakdanjega življenja, v katerem ne gre izgubljati priložnosti in časa za na prvi pogled nekoristne stvari, ki ne nudijo materialnih nagrad, na podlagi katerih je osebni uspeh zlahka prepoznaven. Raziskava prostovoljstva v 25 državah Evropske unije (van Hal, Meijs, Steenbergen, 2004) ugotavlja, da sta najpogostejša motiva za prostovoljno delo, kljub velikim variacijam med državami, socialna odgovornost ter pomoč drugim. Podobno tudi nekatere raziskave v ZDA (npr. Yates in Youniss, 1998; Flanagan, 1998) kažejo, da vključevanje v različne oblike prostovoljnega dela v skupnosti mladostnike spodbuja k prevzemanju socialne odgovornosti. Različne socialne motive prostovoljcev (npr. pomoč drugim, koristiti drugim, biti dober, naklonjen, prijateljski) navajajo tudi mnoge raziskave v Sloveniji, pogosto izvedene na 1

7 UVOD specifičnih vzorcih prostovoljcev, ki niso reprezentativni in ne dovoljujejo posploševanja. Na podlagi teh izsledkov lahko sklepamo, da so mladostniki, ki se odločajo za prostovoljno delo v večji meri socialno usmerjeni kot njihovi vrstniki. Predpostavljamo lahko tudi, da se od vrstnikov razlikujejo tudi po vrednostni usmeritvi in so jim tako pomembnejše vrednote humanosti in družbenega blagostanja, kot so altruizem, razumevanje, spoštovanje, pravičnost, solidarnost, strpnost, enakost, odprtost, mir, manj pa osebne ali statusne vrednote. Da bi preverili veljavnost teh sklepov, smo preučevali motivacijo mladih prostovoljcev. Posebej nas je zanimalo, kako se le-ta spreminja tekom izvajanja prostovoljnega dela in kateri dejavniki spodbujajo variacije v ravni motiviranosti mladih za prostovoljno delo. Skozi obdobje mladostništva se povečuje vključevanje mladostnikov v različne skupine v širšem socialnem okolju, izven družine in sosesk, s čimer si razširjajo interese in možnosti za raznolike dejavnosti. S tem se povečuje tudi obseg možnosti za dejavno sodelovanje v skupnosti, ki prispeva k uspešnemu prevzemanju različnih vlog odraslih in aktivno izgrajevanje lastne identitete. Mladostniki si torej z vključevanjem v javno delovanje (kar prostovoljno delo vsekakor je) razširjajo možnosti za iskanje, preverjanje in odločanje o lastnih družbenih vlogah in položajih, ki so osnova za izoblikovanje lastnih političnih identitet (Flanagan, 1998). V skladu s tem se zdi potrebno preučiti identiteto mladih prostovoljcev, predvsem z vidika njihove socialne identitete, ki se izoblikuje skozi prostovoljno delo. Vključevanje posameznika v določeno socialno skupino (dejansko ali simbolno) namreč omogoči proces identifikacije z njo, kar pomeni, da posameznik prevzema za skupino značilne vrednote, prepričanja, način razumevanja svojega okolja in specifične prakse. Tako si skozi rekonstrukcijo socialnih predstav, ki podpirajo določeno socialno identiteto, posameznik izgrajuje lastno socialno identiteto (Duveen in Lloyd, 1990). Skozi socialno identiteto socialne predstave usmerjajo zaznavanje, razumevanje in vedenje posameznika. Obenem pa je zaznavanje, presojanje in vedenje drugih ljudi do njega motivirano s prepoznavanjem ustreznih socialnih identitet posameznika v določenih situacijah, ki ga zato obravnavajo v skladu s pripisanimi (stereotipnimi) značilnostmi skupine (glej teorijo socialne identitete, Tajfel, 1981, in teorijo socialne kategorizacije, Turner, 1999). Sklepamo lahko, da poznavanje socialne identitete prostovoljcev ter socialnih predstav o prostovoljnem delu omogoča vpogled v ključne razlikovalne elemente med mladimi prostovoljci in njihovimi vrstniki. Obenem pa osvetljuje tudi motivacijsko vlogo prostovoljnega dela za mladostnike (motivi in vrednote prostovoljcev, stališča in pričakovanja do prostovoljnega dela, pridobljene spretnosti, sposobnosti in znanja prostovoljcev). To pa so, ob poznavanju značilnosti prostovoljnega dela in možnosti za vključitev, ključni elementi za oblikovanje učinkovitih strategij spodbujanja mladih k prostovoljnemu delu. 2

8 UVOD PREGLED ZNAČILNOSTI PROSTOVOLJNEGA DELA V EVROPSKIH DRŽAVAH V državah članicah Evropske unije od leta 2003 poteka raziskovalni projekt o značilnostih prostovoljnega dela»facts and figures research project,«pod okriljem Evropskega centra prostovoljstva The Europeen Volunteer Centre ( Z raziskavo želijo pridobiti podatke o značilnostih prostovoljnega dela v državah EU, kot so: prostovoljska infrastruktura in njen razvoj, obseg prostovoljstva, dejavnosti in ekonomska vrednost prostovoljnega dela, stališča do prostovoljnega dela, trendi prostovoljstva in politike razvoja tega področja po državah. Na podlagi teh podatkov želijo o prostovoljstvu ozaveščati zainteresirano javnost po posameznih državah EU in spodbujati sprejemanje politik v podporo in razvoj prostovoljstva po posameznih državah in na ravni EU. Do sedaj so na spletu dostopna poročila o prostovoljstvu v desetih državah: v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Irskem, v Veliki Britaniji, Španiji, na Poljskem, Portugalskem, v Italiji in v Avstriji. Povzetke temeljnih značilnosti prostovoljnega dela iz teh poročil navajamo v nadaljevanju. Avstrija (podatki so iz raziskave, ki je potekala leta 2005) Struktura prostovoljcev: - 33% populacije se je ukvarjalo s prostovoljnim delom, - 37% je bilo prostovoljcev med moškim in 30% med ženskim spolom, - največ prostovoljcev je bilo v starostni skupini od 30 do 50 let (35%), mladih prostovoljcev do 29 let je bilo 30%. Obseg prostovoljnega dela: - v povprečju so prostovoljci delali 20,3 ure na mesec. Motivacija za prostovoljno delo: - uživanje v opravljanju aktivnosti (71%), - nova znanstva (54%), - pomoč drugim (52%), - prispevati k boljši družbi (42%), - osmislitev življenja (29%), - pridobitev novih znanj in izkušenj (27%), - preveriti poklicne možnosti (13%). Področja dela (koliko ur na mesec opravijo na določenem področju): - šport (14,5), - družabništvo in spremstvo (13,8), - delo z mladimi (11,2), - politika (11,2), - civilna zaščita (10,7), - cerkev, religija (9,7), - kultura (8,2), - vojska (7,9), - zaščita okolja in živali (7,3), - izobraževanje odraslih (5,9). 3

9 UVOD Belgija Struktura prostovoljcev: - 20% populacije se je ukvarjalo s prostovoljnim delom (1999), - med prostovoljci francoske skupnosti jih je bilo 60% ženskega in 40% moškega spola, med prostovoljci flamske skupnosti jih je bilo 50% ženskega in 50% moškega spola (2003), - največ prostovoljcev je bilo v starostni skupini od 25 do 50 let (64%), mladih prostovoljcev do 25 let je bilo 11%. Motivacija za prostovoljno delo: - pomoč drugim (27%), - občutek koristnosti (18%), - pridobitev novih znanj in izkušenj (15%), - preveriti poklicne možnosti (14%), - nova znanstva (10%), - osmislitev življenja (4%). Področja dela: - šport (17,2%), - socialno varstvo (17,1%), - društva (10,7%), - kultura (13,5%), - izobraževanje (10%), - umetnost in literatura (9,1%). Francija Struktura prostovoljcev: - 25% populacije se je ukvarjalo s prostovoljnim delom (2003), - med prostovoljci jih je bilo 45% ženskega in 55% moškega spola (1998), - največ prostovoljcev je bilo v starostni skupini od 25 do 50 let (49%), mladih prostovoljcev do 29 let je bilo 27%, - v povprečju so mladi prostovoljci delali od 1 do 3 ure na mesec. Motivacija za prostovoljno delo (2002): - izboljšanje samozavesti, - nova znanstva, - pridobitev novih znanj in izkušenj, - prispevati k boljši družbi. Področja dela (2002): - šport (28,1%), - prostočasne dejavnosti (16%), - kultura (13,5%), - socialno varstvo (13,1%), - izobraževanje (6,4%), - humanitarne akcije (5,4%), - zdravstveno varstvo (4,2%). 4

10 UVOD Italija (podatki so iz raziskave, ki je potekala leta 2003) Struktura prostovoljcev: - med prostovoljci jih je bilo 45,6% ženskega in 54,4% moškega spola, - največ prostovoljcev je bilo v starostni skupini od 30 do 54 let (41,1%), mladih prostovoljcev do 29 let je bilo 22,1%. Motivacija za prostovoljno delo: - ni točnih podatkov, osnovni motivi so osebne, kulturne ali verske narave. Področja prostovoljnega dela: - zdravstveno varstvo (28% prostovoljskih organizacij), - socialno varstvo (27,8%), - kultura in rekreacija (14,6%), - civilna zaščita (9,6%), - izobraževanje (3,2%), - varstvo okolja (4,4%), - človekove pravice (2,8%). Ovire: - pomanjkljiva finančna pomoč in druge ugodnosti. Irska (podatki so iz raziskave, ki je potekala leta 1999) Struktura prostovoljcev: - 33% populacije se je ukvarjalo s prostovoljnim delom, - 28% je bilo prostovoljcev med moškim in 40% med ženskim spolom, - mladih prostovoljcev do 29 let je bilo 31,1%. Podpora prostovoljcem: - okoli 20% prostovoljcev je bilo deležnih usposabljanja. Motivacija za prostovoljno delo: - prepričanje v namen (15,4%), - bili naprošeni za pomoč (12,5%), - želja po pomoči drugim (11,5%), - znanstva med prostovoljci (10,3%), - preživljanje prostega časa (7,9%). Področja dela: - zbiranje sredstev za humanitarne akcije (9,9%), - obiskovanje starostnikov (9,6%), - delo v društvih (9,1%), - obiskovanje bolnikov (8,5%), - obiskovanje osamljenih (5,8%), - pomoč cerkvi (4,8%), - javna dela (2,2%). Ovire: - pomanjkljiva finančna pomoč in druge ugodnosti. 5

11 UVOD Nemčija Struktura prostovoljcev: - 36% populacije se je ukvarjalo s prostovoljnim delom (2004), - 38% je bilo prostovoljcev med moškim in 30% med ženskim spolom (1999), - mladih prostovoljcev do 25 let je bilo 35% (2002). Podpora prostovoljcem: - okoli 70% prostovoljcev je bilo deležnih usposabljanja. Področja dela: - šport in rekreacija (11%), - šola ali vrtec (7%), - cerkev ali verske organizacije (6%), - kultura in glasba (5,5%), - socialno varstvo (5,5%), - prostočasne dejavnosti (5%), - civilna zaščita (3%), - zaščita okolja in živali (2,5%), - politika (2,5%), - zdravstveno varstvo (1%). Ovire: - pomanjkljiva finančna pomoč in druge ugodnosti, - pomanjkljivo zdravstveno zavarovanje prostovoljcev. Poljska (podatki so iz raziskav, ki so potekale med letoma 2002 in 2004) Struktura prostovoljcev: - največ prostovoljcev je bilo v starostni skupini med 18 in 25 let, leta 2003 je 23,8% mladih iz te starostne skupine izjavilo, da dela prostovoljno, - leta 2004 je bilo 20,9% prostovoljcev med moškim in 15,9% med ženskim spolom. Motivacija za prostovoljno delo: - moralni, verski in politični motivi (89,4% prostovoljcev), - zadovoljstvo ob opravljanju prostovoljnega dela (76,1%), - prepričanje, da prostovoljno delo spodbuja recipročnost (70,1%), - pridobitev novih znanj in spretnosti (54,6%). Delovne naloge prostovoljcev: - organizacija dogodkov, srečanj, kampanj (78,8% prostovoljcev), - promocija organizacije (50,4%), - delo z uporabniki (46,4), - zbiranje in podajanje informacij (36,9%), - administrativna dela (35,9%), - zbiranje sredstev (17%). Ovire: - pomanjkljiva finančna pomoč in druge ugodnosti. 6

12 UVOD Portugalska (podatki so iz raziskave, ki je potekala leta 2001) Struktura prostovoljcev: - med prostovoljci jih je bilo 47% ženskega in 53% moškega spola, - največ prostovoljcev je bilo v starostni skupini od 20 do 65 let (68%), mladih prostovoljcev do 20 let je bilo 17%. Obseg prostovoljnega dela: - 75% prostovoljcev je delalo vsaj enkrat na mesec, - 53% prostovoljcev je delalo od 5 do 10 ur tedensko, - 61% prostovoljcev je sodelovalo v isti organizaciji več kot 2 leti. Motivacija za prostovoljno delo: - 75% prostovoljcev je prostovoljno delo opravljalo zaradi občutka koristnosti Ovire : - pomanjkljiva finančna pomoč in druge ugodnosti, - želja po ustreznejši zakonodaji, ki bi vključevala tudi zdravstveno zavarovanje prostovoljcev, - prostovoljno delo na Portugalskem nima močne tradicije (oteženo pridobivanje novih prostovoljcev), - pomanjkljiva organiziranost prostovoljnega dela (prostovoljska infrastruktura v razvoju), - pomanjkanje plačanih sodelavcev v nevladnih organizacijah za delo s prostovoljci. Španija Struktura prostovoljcev: - 15% populacije nad 18 let se je ukvarjalo s prostovoljnim delom (2001), - med prostovoljci jih je bilo 57% ženskega in 43% moškega spola, - največ prostovoljcev je bilo v starostni skupini od 18 do 29 let (57%). Motivacija za prostovoljno delo (1999): - osebno zadovoljstvo (38%), - moralna obveznost (33%), - pridobitev novih znanj in izkušenj (28%). - Področja dela (2001): - socialno varstvo (28,7%), - šport in kultura (21,9%), - izobraževanje in raziskave (12,3%), - človekove pravice (10,6%), - zaščita okolja (8%), - zdravstveno varstvo (7,3%), - javna dela (5,4%). Delovne naloge prostovoljcev (2003): - pomoč pri delu organizacije, - organizacija dogodkov, - učna pomoč, - zdravstvena pomoč. 7

13 UVOD Ovire : - pomanjkljiva finančna pomoč in druge ugodnosti, - pomanjkanje plačanih sodelavcev v nevladnih organizacijah za delo s prostovoljci. Velika Britanija Struktura prostovoljcev: - 38% populacije na Škotskem se je ukvarjalo s prostovoljnim delom (2000), - 48% populacije v Walesu se je ukvarjalo s prostovoljnim delom, - v Veliki Britaniji je bilo 22 milijonov odraslih prostovoljcev (1997), - na Škotskem je bilo 41% prostovoljcev med moškim in 41% med ženskim spolom (2000), - na Škotskem je bilo največ prostovoljcev v starostni skupini od 35 do 54 let (2000). Motivacija za prostovoljno delo (Severna Irska): - pomoč drugim (41%), - osebni razlogi (38%), - preživljanje prostega časa(38%), - moralna ali verska dolžnost (29%), - preveriti poklicne možnosti (25%), - osebno zadovoljstvo (14%). Delovne naloge prostovoljcev (Škotska, 2002): - zbiranje sredstev (24%), - organizacija dogodkov (12%), - delo v društvih (10%), - družabništvo in spremstvo (10%), - administracija (3%), - zaščita okolja (2%). Delovne naloge prostovoljcev (Anglija in Wales, 2001): - zbiranje sredstev, - organizacija dogodkov, - delo v društvih, - informiranje, - izobraževanje, - družabništvo in spremstvo. Ovire: - pomanjkljiva finančna pomoč in druge ugodnosti. 8

14 UVOD PREGLED RAZI SKAV PROSTOVOLJNEGA DELA V SLOVENIJI Dosedanje raziskave prostovoljnega dela v Sloveniji so potekale zlasti v okviru diplomskih nalog na Fakulteti za socialno delo, na Fakulteti za družbene vede in na Oddelku za psihologijo ter na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete; nekaj raziskav je bilo opravljeno tudi v okviru magistrskih in doktorskih nalog. Raziskovalni projekti na tem področju so bili redki. Tematika proučevanja se osredotoča na motivacijo za prostovoljno delo, stališča do pomoči in izkušnje, ki si jih pridobijo prostovoljci, nekaj pa je tudi evalvacijskih študij. Skupna značilnost vseh opravljenih raziskav prostovoljnega dela je, da so izvedene na majhnih priložnostnih vzorcih, zaradi česar imajo njihove ugotovitve omejeno zanesljivost in jih ne moremo posplošiti. Motivacija prostovoljcev Preučevanje motivacije in vrednot med prostovoljci dveh društev (Lengar, 2000) kaže, da so zanje značilnejše altruistična motivacija, ideološka motivacija in motivacija osebnostne rasti, manj pa so značilne kategorije egoistične, družabne motivacije ter motivacije nagrade oziroma statusa, čeprav se razlikuje glede na področje prostovoljnega dela, ki ga opravljajo. Prostovoljcem so pomembnejše apolonske-moralne in izpolnitvene vrednote manj pa dionizične vrednote (po lestvici vrednot 1. Muska, 1993). Razlike v motivaciji in vrednotah prostovoljcev so se pokazale tudi glede na njihovo starost, in sicer starejšim je manj pomembna motivacija pridobivanja izkušenj za kasnejšo zaposlitev, pomembnejše pa so jim posamezne vrednote, ki ne pripadajo enotni vrednotni usmeritvi. Preučevanje motivacije dijakov, ki se odločajo za prostovoljno delo v okviru enega društva (Podbevšek, 2001), je pokazalo, da imajo njihove mladostniške stiske manjši vpliv na odločitev za prostovoljno delo ter da jih pri tem vodijo predvsem pričakovanja o izboljšanju samopodobe, večjega samozaupanja v lastne sposobnosti in izboljšanja razumevanja lastnih občutkov in dejanj ter osmišljanja življenja, relativno malo sprememb zaradi prostovoljnega dela pa pričakujejo v odnosih s starši, z vrstniki in v šoli. Motivira jih predvsem želja po nečem novem ter pomoč drugim, najmanj pa to, da bi jim zrasel ugled med vrstniki in/ali učitelji ter to, da tudi sošolci/prijatelji delajo kot prostovoljci. Kvalitativna analiza spreminjanja motivacije prostovoljcev in dejavnikov, ki nanjo vplivajo, je bila opravljena na manjšem vzorcu prostovoljk, ki so delale v okviru enega društva (Kene, 2004). Za prostovoljno delo so se večinoma odločale zaradi doseganja lastnega zadovoljstva, občutka pripadnosti, pomoči sočloveku in pridobivanja strokovnih izkušenj, ob tem pa so čutile tudi strah pred neuspehom in bile slabo informirane o prostovoljnem delu. K odločitvi za prostovoljno delo so jih spodbudili prijatelji, možnost opravljanja šolske prakse ter možnost uporabe teoretičnega znanja v praktičnih izkušnjah. Na začetku prostovoljnega dela so jih motivirale predvsem pozitivne povratne informacije s strani otrok - uporabnikov, obveznosti študijske prakse in pridobivanje strokovnih izkušenj, ob tem pa so bile tudi razočarane nad izvedbo delavnic, strah jih je bilo nastopanja in nesprejemanja s strani otrok, njihovi cilji so bili previsoko zastavljeni. Za nadaljevanje dela so bili ključne spodbude prijateljev, ustrezna mentorska podpora, dobro organizirano izobraževanje ter ustrezna usposobljenost za izvajanje delavnic. Prostovoljke za nadaljevanje dela motivira predvsem možnost osebnostne rasti, pozitivni rezultati dela, vzpostavitev profesionalne distance in uradno potrdilo o prostovoljno opravljenem delu. Od prostovoljnega dela pa jih odvrača naveličanost izvajanja programa, rutinsko delo, pomanjkljivo sodelovanje z vodjo in nestrokovno vodena supervizija. Spodbudo za delo jim predstavljajo pozitivne povratne informacije otrok, ugodni pogoji dela, potrdilo o 9

15 UVOD opravljenem prostovoljnem delu in redno mentorstvo. Ovire pri delu pa se kažejo kot slaba komunikacija z vodjo, pomanjkljivo in nestrokovno vodena supervizija, zastarel program dela in slaba povezanost z ostalimi prostovoljci društva. Časovna sprememba v motivaciji prostovoljk se kaže v smeri od zadovoljevanja lastnih potreb k potrebi po osebnostni in profesionalni rasti. Zunanji dejavniki, ki vplivajo na njihovo motivacijo za prostovoljno delo, pa so predvsem povezanost prostovoljk med seboj in povezanost z društvom ter strokovna opora. Preučevanje koristi prostovoljcev je bilo opravljeno na področju medgeneracijskega družabništva (Kovačič, 2003), in sicer z vidika vložkov in koristi. Vložki prostovoljcev zajemajo: materialne stroške, fizično pomoč, obremenjenost; koristi, ki jih imajo od prostovoljnega dela, pa so: kvaliteta odnosa z uporabnikom in s pomembnimi drugimi, pridobljeno znanje (priprava na starost in smrt) ter boljša samopodoba. Glede na to, da so motiv za prostovoljno delo predvsem nematerialne koristi in so le-te večje od vložkov, avtorica sklepa, da je družabništvo zelo primerno za zadovoljevanje višjih človekovih potreb. Dijaki Šolskega centra Velenje se za prostovoljno delo odločajo (Knez, 2004) predvsem zato, ker želijo pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo (70%), hkrati pa si želijo pridobivati tudi nova znanja (13%); najpogosteje se odločijo za pomoč osnovnošolcem (20%) ter starostnikom (18%). Stališča do pomoči Anketa med dijaki ene gimnazije (Kastelec, 2004) je pokazala, da je večji delež dijakov, ki imajo izkušnje s prostovoljnim delom, pripravljenih pomagati drugim ljudem. Dekleta so na splošno pokazale večjo pripravljenost pomagati drugim v različnih situacijah. Fantje so pripravljenost pomagati pokazali na področjih, kjer lahko izrazijo fizično moč, pogum in tehnično podkovanost. Bistveno bolj so dijaki pripravljeni nuditi pomoč vrstnikom v šoli kot pa tujim ljudem na cesti, v trgovini, na avtobusu. Raziskava prostovoljnega dela med študenti (Lovšin, 2004) je pokazala, da dve tretjini študentov nista nikoli bili vključeni v prostovoljno delo, predvsem zato, ker se to od njih ni zahtevalo, ker niso vedeli za take možnosti na svojem področju in ker si niso mogli privoščiti delati brez plačila. Tisti študenti, ki so prostovoljno delali, so to počeli večinoma v okviru centrov za socialno delo ali na osnovnih šolah. Med študenti ni razlik pri vključevanju v prostovoljno delo glede na naravoslovno in družboslovno smer študija. Za prostovoljno delo se odločajo iz različnih razlogov, najpogosteje zato, ker so dejavnosti zanimive in si želijo pridobiti nekaj za življenje. Stališča do prostovoljnega dela se med študenti prostovoljci in tistimi, ki tega niso nikoli počeli, ne razlikujejo. 10

16 UVOD Učinki prostovoljnega dela Kvalitativna analiza intervjujev o doživljanju prostovoljk tekom opravljanja prostovoljnega dela v okviru študijske prakse in nekaj časa potem (Berčič, 2001) je pokazala številne spremembe. Na začetku prostovoljke veliko reflektirajo, prostovoljno delo doživljajo izrazito črno-belo, z novo vlogo so povezani predvsem negativni občutki, ne povezujejo je z družbeno priznano vlogo, opažanja in vrednostne sodbe so vezane na organizacijo prostovoljnega dela, manj je govora o izobraževanju, osebna vez z uporabniki še ni izoblikovana. Med opravljanjem prostovoljnega dela le-to pridobi globino in prostovoljke pridobijo veliko novih spoznanj, začnejo iskati poklicno identiteto, uporabniki pridobijo pomembno vlogo v doživljanju prostovoljk, pri druženju z njimi prevladujejo pozitivni občutki, pojavi se znatno nezadovoljstvo glede organizacije prostovoljnega dela, pozitivno točko pa predstavlja supervizija. Ob koncu prakse začno svoje delo doživljati črno-belo, zmanjša se refleksija dela, poveča pa evalviranje njegovih učinkov, spoznanja so splošna - vezana na doživljanje prostovoljnega dela kot celote. Nekaj časa po preteku prostovoljnega dela je možno, da se negativno vrednotenje lastnega dela spremeni, prav tako se lahko spremenijo tudi refleksije o lastnem doživljanju in dogajanju, pojavijo se nova spoznanja, skladna s spremenjenim pogledom. Analiza učinkov prostovoljnega dela na taboru z otroki in mladostniki na mlade prostovoljce (mali vzorec), z vidika razvoja diadnih odnosov v smeri vame navezanosti in vzajemne avtonomije (Kobal, 2001), je pokazala, da kljub razlikam v prevladujočem stilu navezanosti, vsi prostovoljci opisujejo težave v razmejevanju - bodisi kot nezmožnost reči ''Ne,'' bodisi kot obvladovanje drugega z močjo. Izogibajoče prostovoljce tabor socializira (premiki k večji tolerantnosti, večji odprtosti in zaupanju v odnosu z drugimi, manj silovitemu odreagiranju, manjšemu zatekanju v delo), preokupirane oz. anksiozno amibivalentne pa podpira pri razvoju samostojnosti (premiki k manjši odvisnosti od mnenja drugih, k večjemu zaupanju v lastne sposobnosti, drugega se manj oklepajo v stresni situaciji). Premiki se kažejo tudi na liniji separacije-individualizacije - manjše zlivanje z drugimi, manjši separacijski strah in večja občutljivost za razlike in potrebe drugih. Analiza učinkov prostovoljnega dela s starostniki, na podlagi intervjujev z nekaj prostovoljci (Osredkar, 2000), kaže pozitivne premike v medgeneracijskem odnosu: mladi zaradi prostovoljnega dela čutijo večjo povezanost s staro generacijo, z njimi razvijejo prijateljski odnos, bolj tudi razumejo svoje stare starše, na obeh straneh pa se zmanjšujejo predsodki do starih oz. mladih. Dijaki Šolskega centra Velenje, ki delajo prostovoljno (Knez, 2004), se pri tem počutijo zelo dobro (85%), pridobivajo dragocene življenjske izkušnje (20%), pomembna spoznanja o sebi, o sočloveku in o življenju (23%) ter notranje zadovoljstvo ob dejstvu, da so nekomu pomagali (22%). Večinoma (89%) si želijo opravljati prostovoljno delo tudi v prihodnosti, čeprav so pri delu naleteli na različne probleme, npr. slabo organizirano delo, občutek, da je prostovoljec nepotreben ipd. Koristi, ki jih študijska praksa prostovoljnega dela prinaša študentom in jih lahko uporabimo pri njegovi promociji (Samaluk, 2002), so: nove praktične izkušnje in znanja, spoznavanje novih ljudi, osebnostna rast. Študija primera prostovoljnega dela v društvu Mladinski ceh (Brodar, 2004) je pokazala, da jim je prioriteta zadovoljivo opravljanje nalog (na projektih nacionalnega pomena, kot je npr. Nefiks), manj pa so usmerjeni v zadovoljstvo ljudi; organizacijska kultura se skozi zgodovino ni bistveno spremenila. 11

17 UVOD Anketa o predlogu zakona o prostovoljnem delu med prostovoljskimi organizacijami (Žakelj, 2004) kaže na nujnost zakonske ureditve tega področja dela, ki naj bi določal predvsem usposabljanje prostovoljca, zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, manj potrebno pa je zakonsko urediti zavarovanje za primer brezposelnosti ter pravice, izenačene z zaposlenimi. Primerjalna mednarodna analiza politik do prostovoljnega dela (Leskovec, 1999) kaže, da politika upravljalcev nevladnih organizacij lahko spodbudno vpliva na razvoj prostovoljnega dela na Danskem in Irskem ter do določene mere tudi v Sloveniji. Slovenija potrebuje primerno nacionalno politiko pri spodbujanju prostovoljnega dela kot tudi na nivoju razvoja nevladnih organizacij. Gre predvsem za dogovor z vlado glede medsebojnega sodelovanja ter za politiko zaposlovanja na tem področju. Analiza socialnoterapevtskih razgovorov na enem od petih socialnih forumov (na straneh in odkriva možnost virtualnega prostovoljstva (Mesec, 2003), ki bi ga lahko organizacije socialnega in svetovalnega dela ponudile kot eno izmed alternativ. Gre za model prostovoljstva, ki se je izoblikoval na pobudo uporabnikov samih in zadovoljuje tako družbene cilje (mediacija in preprečevanje nasilja, pomoč v vsakdanjem življenju, družbena naklonjenost do pomoči drugim v stiski, kompenzacija socializacijskih primanjkljajev) kot osebne cilje (pomoč za samopomoč, večanje samozavesti, oblikovanje samopodobe, iskanje osebnih potencialov, osmislitev življenja). Evalvacija prostovoljnega dela Vrednotenje učinkov prostovoljnega dela na mladinskem delovnem taboru v Zavodu za živčno in duševno bolne Hrastovec je z metodo akcijskega raziskovanja zajelo vse udeležence tabora: oskrbovance, osebje zavoda, prostovoljce in javnost (Flaker, 1987). Učinki na oskrbovance so bili: primarna poživitev sicer enoličnega in rutiniziranega življenja v zavodu; priložnost za oskrbovance za izgrajevanje bolj sprejemljive podobe o sebi oziroma za samodefiniranje, ki zajema tudi koordinate izven zavodskega univerzuma; nekatere vezi, čeprav rahle, med nekaterimi oskrbovanci in prostovoljci so trajale tudi po taboru. Učinki na osebje zavoda so bili (relativno neraziskani): osebje je sklenilo, da bodo nekatere stvari, ki so jih počeli prostovoljci, vključili v svoje delo, pripravljenost za sodelovanje prihodnje leto, osebje je bilo postavljeno v situacijo, ko je moralo o svojem delu razmišljati in ga ne zgolj izvajati. Učinki tabora na udeležence so bili: spoznali so, da se tudi v taki ustanovi da izvajati smiselne dejavnosti in da so oskrbovanci dojemljivi za zadeve, ki so jim odtegnjene; pri udeležencih so se začeli krhati nekateri stereotipi in predsodki, ki zadevajo duševno bolezen; spoznali so izrazne in "terapevtske" možnosti, ki jih ponujajo dejavnosti, ki so se izvajale v okviru tabora; naučili so se nekaterih organizacijskih spretnosti in demokratičnega izvajanja in vodenja take akcije; zadovoljstvo ob delu in dejstvo, da zadovoljstvo ni ujeto v shemo menjalno/uporabne vrednosti; tabor je vzbudil zanimanje udeležencev za tovrstno delo v prihodnosti. Učinki tabora na javnost so bili: pri vrednotenju teh učinkov ni trdnih podatkov ne o intenziteti ne o kvaliteti učinkov. Z evalvacijo projekta prostovoljnega dela v Šolskem centru Velenje (Rihter, 2001) so želeli oblikovati model evalvacije, ki bi lahko služil drugim organizacijam za preverjanje lastnega dela - kako pripraviti načrt za izvedbo evalvacije, kako zbrati potrebne podatke, jih analizirati in uporabiti v namene izboljševanja programa. Gre za evalvacijo učne pomoči osnovnošolcem, in sicer za evalvacijo vloženega napora, evalvacijo procesa, evalvacijo doseganja ciljev in evalvacijo učinkov. V evalvaciji so sodelovali prostovoljci, prejemniki pomoči, organizacija, v 12

18 UVOD kateri se vrši prostovoljno delo (OŠ), in organizacija, ki prostovoljno delo izvaja (ŠCV). Na ravni posameznikov so bili v evalvacijo vključeni učenci od prvega do osmega razreda OŠ G.Š., ki so bodisi prostovoljci bodisi prejemniki pomoči bodisi tisti, ki pomoči žal niso mogli dobiti (a so po čim večjem številu značilnosti podobni tistim, ki so pomoč dobili - npr. po učnih in vedenjskih težavah, podoben socialni status). Za evalvacijo so uporabili kvantitativne in kvalitativne tehnike zbiranja podatkov. Kvantitativne tehnike: anketni vprašalnik o prosocialnem vedenju (ocena na 22 postavkah na S-stopenjski lestvici); ocenjevalni list za posamezno srečanje s prejemnikom pomoči; ocenjevalni list za sestanke prostovoljcev (ocenjujeta prostovoljec in mentor); ocenjevalni list za pogovor s posameznikom prostovoljcem; ocenjevalni list za spremljanje uspeha učencev, ki imajo oz. nimajo pomoči prostovoljcev. Kvalitativne tehnike: polstrukturirani intervjuji (s prostovoljci in z mentorico na OŠ, z vodjo projekta na ŠCV, ki so opisovali proces pomoči). Rezultati kažejo, da so učenci-prostovoljci pomembno bolj socialno usmerjeni od učencev, ki tega dela niso nikoli opravljali. Poleg tega je na nivoju prostovoljcev opaziti pomanjkljivo usposobljenost za to delo (vloga in odgovornosti prostovoljca, značilnosti prejemnikov pomoči). Kvalitativna in statistična analiza kažeta, da se skupina učencev, ki je prejemala učno pomoč, pomembno razlikuje v učni uspešnosti od učencev, ki niso prejemali učne pomoči (a bi jo potrebovali), ne pa tudi v vedenjskih in čustvenih težavah. Na nivoju organizacij so na OŠ opazili manj učno neuspešnih učencev, vendar opažajo težave s prostorom za organizacijo prostovoljnega dela (prazne učilnice) in pomanjkanje časa s strani mentorice. Prav tako naj bi bilo po mnenju mentorice na OŠ premalo podpore za ta projekt pri ŠCV. V evalvaciji usposabljanja prostovoljcev za delo z zasvojenimi (Pečjak, 2000) so ocenjevali kakovost prostovoljnega dela ter usposabljanja prostovoljcev v društvu Projekt Človek, skozi analizo razlogov za osip prostovoljcev tekom usposabljanja za prostovoljno delo. V evalvacijo je bilo vključenih 31 prostovoljcev Projekta Človek in 96 uporabnikov tega projekta. S prostovoljci so bili opravljeni intervjuji, sestavljeni iz sklopov vprašanj, ki obsegajo avtovalutacijo (pridobitev na osebni in profesionalni ravni, doživljanje skupine prostovoljcev, mnenje o predavanjih ipd.) in orientacijske teste (teoretično znanje - kaj je zasvojenost, kaj je družabništvo ipd.). Uporabniki so izpolnjevali vprašalnik, ki sprašuje po splošni oceni in zglednem vedenju o določenem prostovoljcu; vključuje 20 postavk, ki jih posameznik oceni na 5-stopenjski lestvici (1 =ni bil zgled, 3=srednje, 5=idealen). Rezultati kažejo, da uporabniki doživljajo prostovoljce v povprečju dobro, pri čemer so jim najboljši zgled pri odnosu do alkohola in drog, najslabši pa pri prepoznavanju manipulacij drugih uporabnikov. Končno poznavanje teorije odvisnosti pri prostovoljcih se pred in po usposabljanju razlikuje: po usposabljanju je boljše (čeprav ni nujno, da je le Projekt Človek vir informacij). Večina prostovoljcev zaključi s prostovoljnim delom po preteku usposabljanja, in sicer najpogosteje zaradi izteka obvezne študijske prakse. Preventivni programi centrov za socialno delo v obdobju med letom 1995 in 1998 (Mesec in dr., 1998) so bili vključeni v metaevalvacijo na podlagi že opravljenih samoevalvacij (celotne evalvacije niso bile opravljene zaradi časovnih rokov). Za vsak projekt so oblikovali opisne ocene na ocenjevalnih lestvicah. Uporabljene so bile samoevalvacije petih preventivnih projektov centrov za socialno delo: "Prostovoljno delo" (CSD Ajdovščina), "Projekt učnovzgojne pomoči otrokom in preprečevanja vseh vrst odvisnosti" (CSD Ljubljana Moste Polje), "Skupaj zmoremo" (CSD Ljutomer), "Program skupine za samopomoč in zagovorništvo za uporabnike psihiatrije (CSD Škofja Loka) in "Mladinske delavnice" (CSD Šmarje pri Jelšah). Izbrani projekti ne predstavljajo reprezentativnega slučajnostnega vzorca, ampak priročni vzorec, saj se za samoevalvacijo verjetno ne odločajo v projektih, ki slabo delujejo. Samoevalvacije so izvedle sodelavke posameznih projektov, in sicer pod mentorstvom nosilca raziskave. Pri metaevalvaciji je raziskovalna skupina skozi razpravo na podlagi predloga raziskovalca, odgovornega za določen projekt, sprejela končno oceno. Vsaka od samoevalvacijskih študij je uporabljala svoje merske pripomočke (pretežno anketne raziskave mnenj in ocen udeležencev 13

19 UVOD projekta). Na nivoju metaevalvacije pa so bili ocenjeni posamezni projekti z ocenami od 1 do 5 na šestih področjih in 19 ocenjevalnih lestvicah, ki so jih izdelali raziskovalci sami. Rezultati so predstavljeni po posameznih področjih. Kapital: vloženi kadrovski potencial vseh projektov je visok; znanje, na katerem temeljijo projekti, je v splošnem znanstveno; specifično usposabljanje kadrov je bilo izvedeno. Ciljna usmerjenost: vsi projekti so teoretično utemeljeni; ciljna relevantnost storitev (razmerje med izvedenim in kriterijsko spremenljivko) ni pojasnjena; specifičnost prevencije je zelo različna med posameznimi projekti. Kakovost izvedbe: skladnost implementacije je težko oceniti, ker projektom manjka precizna operacionalizacija teoretičnih postavk; kakovost storitev je dobra (a gre za samoevalvacijo); ustreznost vodenja in upravljanja projekta je dobra; odnos z uporabniki je ustrezen. Uspešnost: pride do izboljšanja socialnih veščin; do izboljšanja doživljanja sebe in drugih; do izboljšanja specifičnih kritičnih ciljnih vedenj; do izboljšanja kakovosti življenja v disfunkcionalnih družinah, do izboljšanja socialne vključenosti. Učinkovitost: finančna učinkovitost - vsi projekti so nizkoproračunski, zato se ni računalo razmerja dohodki-stroški; razmerje output/input ni bilo kvantificirano zaradi pomanjkljive metodologije samoevalvacij. Delovanje organizacije: o izboljšanju notranjega delovanja izvajalske organizacije ni dovolj podatkov; pride do izboljšanja zunanjega delovanja izvajalske organizacije. 14

20 UVOD NAMEN IN CILJI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA Z raziskavo smo želeli dobiti vpogled v značilnosti prostovoljnega dela mladih v Ljubljani in oblikovati smernice za spodbujanje vključevanja mladih v prostovoljno delo. V ta namen smo si zastavili naslednje cilje: Preučiti značilnosti prostovoljnega dela mladih v Ljubljani: o vrste prostovoljskih organizacij, ki v delo vključujejo mlade, o področja dela mladih prostovoljcev in ciljne skupine, o obseg prostovoljnega dela mladih v organizacijah, o oblike, metode in strategije prostovoljnega dela mladih, o vlogo mladih prostovoljcev v organizacijah, o usposabljanje mladih prostovoljcev, o mentorstvo mladim prostovoljcem, o novačenje in razvoj mladih prostovoljcev v organizacijah, o probleme in ovire za prostovoljno delo mladih. Preučiti značilnosti mladih prostovoljcev: o motive za vključevanje v prostovoljno delo, o vrednote prostovoljcev, o pričakovanja do prostovoljnega dela, o dejavnike spreminjanja motivacije za prostovoljno delo, o učinke prostovoljnega dela (spretnosti in znanja, osebnostni razvoj), o podporo pri prostovoljnem delu, o zadovoljstvo s prostovoljnim delom, o ovire in probleme pri prostovoljnem delu. Preučiti socialne predstave mladih o prostovoljnem delu: o zaznavanje prostovoljcev (družbeni ugled prostovoljcev; pripisane lastnosti), o zaznavanje prostovoljnega dela (pomen in družbeno vlogo prostovoljnega dela; značilnosti in učinke prostovoljnega dela), o stališča do prostovoljnega dela. Oblikovati predloge strategij za spodbujanje prostovoljnega dela med mladimi. 15

21 METODA II. METODA ŠTUDIJA 1: ZNAČILNOSTI PROSTOVOLJNEGA DELA VZOREC 1. Vzorec prostovoljskih organizacij Za sodelovanje v raziskavi smo zaprosili vse organizacije, za katere smo, na podlagi javnega izjavljanja o prostovoljnem delu v preteklih nekaj letih, sklepali, da v prostovoljno delo vključujejo mlade: prijave na javne razpise za mladinske programe/projekte, ki zahtevajo vključitev mladih prostovoljcev; razpisi: Urada za mladino MOL (v letih 2004 in 2005) Urada RS za mladino (v letih 2004 in 2005) Zavoda za mobilnost mladih MOVIT (v letih ) Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (v letu 2005), predstavitev organizacije na spletnem portalu prostovoljstvo.org, sodelovanje s Slovensko filantropijo (različna društva, centri za socialno delo, domovi upokojencev, bolnišnice, knjižnice), sodelovanje v promocijskih prostovoljskih akcijah (predvsem okrog 14. aprila, dneva mladih prostovoljcev). Vabila za sodelovanje, vključno z vprašalniki za organizacije in za njihove prostovoljce, smo razposlali na skupno 638 naslovov po Sloveniji, od tega na 235 naslovov organizacij, ki imajo sedež v Mestni občini Ljubljana 1 (v nadaljevanju MOL). Med organizacijami v MOL je bilo 7 naslovnikov neznanih, v 26-ih organizacijah nimajo prostovoljcev, v 19-ih organizacijah ne vključujejo mladih v prostovoljno delo, v 5-ih organizacijah pa so zavrnili sodelovanje zaradi pomanjkanja časa. Tako je zavrnilo sodelovanje v raziskavi skupaj 57 organizacij. Na podlagi teh informacij smo pričakovali podatke o prostovoljnem delu mladih od 178 organizacij. V treh mesecih, do zaključka zbiranja podatkov, smo prejeli izpolnjene vprašalnike od 60 organizacij s sedežem v MOL. Odziv organizacij v MOL je bil 33,7% (če upoštevamo tudi zavrnitve sodelovanja, pa je odziv 49,8%). Zavedamo se, da so bile, glede na način izbora prostovoljskih organizacij, ki smo jih povabili k sodelovanju, nekatere organizacije izpuščene, čeprav pri svojem delovanju vključujejo mlade v prostovoljno delo. Predvsem so to različna športna društva, društva za zaščito živali, različne skupine samopomoči, lokalna gasilska društva, društva, ki se ukvarjajo z zaščito in reševanjem, okoljevarstvene organizacije, turistična društva ipd. Vendar smo z namenom, da bi se organizacije, ki jih sami nismo povabili k sodelovanju, lahko v raziskavo vseeno vključile, ves čas zbiranja podatkov oglaševali raziskavo in vabili k sodelovanju na spletni strani prostovoljstvo.org. Na ta poziv se je javila ena organizacija. Ker ne vemo, koliko organizacij je 1 Pričujoče raziskovalno poročilo se nanaša na značilnosti prostovoljnega dela v organizacijah, s sedežem v Ljubljani. Podatki, zbrani na celotnem vzorcu prostovoljskih organizacij v Sloveniji pa so nam v tem projektu služili zgolj za primerjavo značilnosti prostovoljnega dela v prestolnici in drugimi kraji v državi. 16

22 METODA izpuščenih in katere so, ter glede na možnost prostovoljne odločitve organizacij za sodelovanje v raziskavi, sklepamo, da vzorec organizacij ni reprezentativen. Zato nam zbrani podatki ne omogočajo posploševanja o značilnostih prostovoljnega dela celotne populacije mladih prostovoljcev v MOL (npr. o zastopanost različnih področij prostovoljnega dela in ciljnih populacij). Gotovo pa nudijo veljavno podobo o vlogi in položaju mladih prostovoljcev ter organizacijskih značilnostih prostovoljnega dela v Ljubljani. 2. Vzorec mladih prostovoljcev Vsako organizacijo smo zaprosili, da posreduje vprašalnike trem svojim mladim prostovoljcem, mlajšim od 27 let. Iz nekaterih organizacij pa so nam poslali le po en ali dva izpolnjena vprašalnika. Prejeli smo 140 izpolnjenih vprašalnikov od mladih prostovoljcev, ki delajo v njih, od tega od 132 mlajših od 35 let. Tri četrtine sodelujočih prostovoljcev je žensk, ena četrtina je moških. Prostovoljci, ki so sodelovali v raziskavi, so stari med 16 in 34 let, povprečno so stari 23,7 let, največ jih je starih 23 let. Več kot polovica (60%) je starejših mladostnikov, v starosti med 19 in 24 let, tretjina pa mlajših odraslih, v starosti med 25 in 35 let; le 5% je mlajših mladostnikov, v starosti med 15 in 18 let. V primerjavi s prostovoljci iz drugih krajev Slovenije je v Ljubljani sodelovalo statistično značilno manj mlajših mladostnikov, več pa starejših mladostnikov in mlajših odraslih (χ 2 (3,430)=32,36; p=0,000). Največ sodelujočih prostovoljcev (71%) ima zaključeno srednjo šolo, pogosto (21,4%) pa imajo zaključeno visoko šolo oz. fakulteto. 5,3% sodelujočih je zaključilo osnovno šolo, 2,3% pa podiplomski študij. Vzorec prostovoljcev iz ljubljanskih organizacij se v stopnji dosežene izobrazbe statistično značilno razlikuje od vzorca prostovoljcev iz drugih organizacij iz Slovenije (χ 2 (3,425)=25,64; p=0,000); v njem je manj prostovoljcev z osnovnošolsko izobrazbo, več pa z vsemi višjimi stopnjami izobrazbe. Največ sodelujočih prostovoljcev (64,4%) je študentov, nekoliko več kot desetina je zaposlenih (13,6%) ali pa brezposelnih (11,4%), manj kot desetina pa dijakov (6,8%). Ostali so upokojenci ali so kako drugače zaposleni. Razlike v zaposlitvenem statusu prostovoljcev, ki delajo v ljubljanskih organizacijah, so v primerjavi s prostovoljci iz organizacij iz drugih krajev po Sloveniji statistično značilne (χ 2 (3,426)=38,52; p=0,000); predvsem se razlike kažejo v tem, da je v ljubljanskih organizacijah precej manj dijakov in veliko več študentov kot drugod. Približno polovica prostovoljcev, ki sodelujejo v ljubljanskih prostovoljskih organizacijah, živi v velikem mestu, več kot četrtina pa na vasi. Ostali prostovoljci prihajajo iz manjšega mesta ali srednje velikega mesta. Materni jezik večine sodelujočih prostovoljcev je slovenski (88,6%). V raziskavi pa je sodelovala tudi desetina prostovoljcev z drugim maternim jezikom. Več kot polovica sodelujočih prostovoljcev ni religiozno opredeljenih (53,4%) oz. trdijo, da se nikoli ne udeležujejo verskih obredov. Četrtina se obredov udeležuje le ob večjih praznikih (26%). Več kot desetina prostovoljcev (12,2%) pa sodeluje pri verskih obredih enkrat ali večkrat na teden. Ostali prostovoljci se verskih obredov udeležujejo večkrat na leto (5,3%) ali najmanj enkrat na mesec (2,3%) ali skoraj vsak dan (0,8%). 17